Razglas!!!

4 Avg

Noben jukebox ne bi bil pravi, če ga ne bi vseskozi polnili z novo muziko. Četudi staro. Še najmanj si želi biti takšen Yukebox. Ker pa v teh dopustniških dneh ugotavljamo, da forma, kakršno smo si zastavili, vzame veliko preveč časa in energije, da bi ji lahko sledili, se z današnjo objavo vsaj začasno umikamo. Toda, brez strahu. Bistvo Yukeboxa (torej glasba s starih jugoslovanskih singlic) bo še vedno prisotna na medmrežju, a žal brez spremnih tekstov. Z željo, da bi stara dobra jugoslovanska glasba prispela tudi do tujih ušes, se bomo vsaj nekoliko internacionalizirali. Nove okoliščine terjajo nov pristop, zato se Yukebox seli na nov naslov. Od sedaj naprej lahko preverjate njegovo vsebino na spodnji povezavi.

Yukebox

Advertisements

Kameleoni

14 Jul

sunny cry …because Sunny Cry
called him here to shore
girls, sun and sea
are the happiness of all…

Skupino Kameleoni so leta ’65 v Kopru ustanovili ritem kitarist Danilo Kocijančič, basist Jadran Ogrin, kitarist Marjan Malikovič, klaviaturist Vanja Valič in bobnar Tulio Furlanič. Ker so bili odlični pevci so že od vsega začetka gojili večglasno petje. Med svojimi glasbenimi kolegi so bili znani tudi po tem, da so nastopali z odlično opremo, kar je bilo v tistih časih sila redko. Prvi single so izdali leta ’67 in na njem objavili danes legendarno skladbo “Sjaj izgubljene ljubavi”. Navkljub uspehu so se zaradi slabega zaslužka na začetku leta ’68 razdelili v dve frakciji in oboji nekaj časa nastopali pod imenom Novi Kameleoni. Valiču, Furlaniču in Ogrinu se je še istega leta pridružil kitarist Goran Tavčar in skupaj so posneli glasbo za film “Sončni krik” režiserja Boštjana Hladnika. Rezultat je bila čisto prava psihedelična muzika z angleškimi besedili, ki se je ne bi sramovali niti zahodnjaški bendi tistega časa.

(P) Jugoton 1968 EPY-4060

I’m Gonna Tell You (I dio)

I’m Gonna Tell You (II dio)

Sunny Cry

Captain

Muzika: Goran Tavčar
Tekst: Vanja Valič
Producent: Veljko Despot

Postava prvotnih Kameleonov se bere kot all-star zasedba primorskih glasbenikov. Po končnem razpadu obeh frakcij v letu ’69 so praktično vsi člani nadaljevali z glasbeno kariero in prispevali pomemben delež v zapuščini slovenske popularne glasbe. Faraoni, Srce, Mladi levi, September, Bumerang so zasedbe, ki so tako ali drugače povezane s Kameleoni, Danilo Kocijančič in Tulio Furlanič pa sta se uveljavila tudi kot solista.

Oto Pestner

11 Jul

letivaŽe dnevi in tedni in leta… minevajo odkar je Oto Pestner prvič zapel to nepozabno klasiko slovenske popevke. Pesem je danes že starejša od svojega naslova, saj jo je Oto prvič zapel na Slovenski popevki leta ’71 z rosnimi petnajstimi leti in kakopak zmagal. Odnesel je tisto najbolj željeno – prvo nagrado občinstva. Oto je bil prva prava slovenska otroška popevkarska zvezda, saj je prve posnetke posnel že pri dvanajstih letih v studiu takrat domačega Radia Celje in se redno pojavljal v domačem tisku.  Danes živi in ustvarja v glavnem mestu. V svojem zlatem obdobju v sedemdesetih se je le redkokdo lahko kosal z njim. Odličen glas in perfektna interpretacija sta ga dvigovali nad povprečje, ki ni bilo nizko. Tistihmal so se s prepevanjem pač ukvarjali zgolj ljudje, ki so to res znali početi. Do konca desetletja je Oto redno sodeloval in pobiral nagrade na Slovenski popevki. Skladbe kot so “Mati, bodiva prijatelja”, “Tvoje solze” in “Vrača se pomlad” so za vedno ostale v spominu spremljevalcev tega največjega slovenskega festivala. S skladbo “Šepet poletnih trav” pa se je zapisal v zgodovino Opatijskega festivala.

Na njem je uspešno nastopil tudi s skladbo”Letiva”, ki je pravzaprav nosilna skladba današnje singlice, na drugo stran pa so zviti tržniki uvrstili že preverjeno uspešnico “30 let”. Za konec današnje objave si privoščimo še manjšo provokacijo s trditvijo, da je Oto Pestner bil in ostaja edini Rom, ki ga imajo Slovenci zares radi. 😦

(P) ZKP RTV Ljubljana 1978 SD 0165

Letiva / Opatija ’78
(O. Pestner – O. Pestner – D. Žgur)
Revijski orkester RTV Ljubljana in Strune
dirigent: J. Privšek

30 let
(D. Porenta – D. Porenta – B. Adamič)
Revijski orkester RTV Ljubljana
dirigent: B. Adamič

Že dneve, in tedne, in leta
stojim na postaji
in čakam kot toliko drugih
na vlak, ki prihaja.

Oko je pripeto na okna,
na vrata vagona
in že spet se zavem,
da sanjam že 30 let.

To je bilo dekle črnih las
in begavih oči
to je bilo dekle,
da bi zanj pozabil na vse noči.

Bila je z menoj,
bila sva oba prijatelja tedaj,
zdaj le spomin
na njene oči še živi.

Bilo je pravo dekle…

Bisera Veletanlić

9 Jul

a ja te znamZgodba gre približno takole. Potem ko sta se sestri Veletanlić, starejša Senka in mlajša Bisera, preselili v Beograd in tam odkrili soj odrskih žarometov, se je svet zanju drastično spremenil. Obe sta se uveljavili kot nepozabni pevki jugoslovanske šlageristike in skozi vso kariero navduševali s svojo odrsko prezenco in glasom. Številne zmage na festivalih Beogradsko proleće, Vaš šlager sezone, Split, Opatija in Zagrebfest pričajo o njunem magnetizmu. Mlajša Bisera se je uveljavila tudi pred kamero. Nastopila je v eni izmed najpopularnejših glasbeno-zabavnih oddaj tistega časa, “Obraz uz obraz”, ki sta jo fantastično vodila igralca Dragan Nikolić in Milena Dravić. Sam se je spomnim tudi po manjši vlogi, ki jo je odigrala v kultni seriji Grlom u jagode. Zaradi Bisere se je Bane odpovedal takrat še zelo mladi in strašno lepi Nedi Arnerić, ki ga je zaman čakala na vlaku.

Pesem “Milo moje” z značilnim kitarskim uvodom močno spomni na naslovno temo iz omenjene serije in odlično pričara posebno vzdušje Beograda iz sredine 70-ih let. Poskočnejša skladba “A ja te znam” pa je tipičen produkt znanega komponista zabavne glasbe Kornelije Kovača, ki je po odhodu iz Korni grupe precej sodeloval z Bisero. Mešanica velemestnega šansona, domačih šlagerjev in jazzovskega petja je tisto, kar je Bisero Veletanlić naredilo tako posebno. Da… To je bil še eden izmed velikih ženskih glasov nekdanje Jugoslavije.

(P) Studio B 1973 SP 73003

Milo moje
(K. Kovač – D. Radović – K. Kovač)
Vokalna grupa i studijski ansambl

Nikad više milo moje, nikad više
nikad više onog leta, nema zašto cvet da cveta
umrle su oči tvoje, nikad više, gotovo je…

Plakati neću ja, milo moje
oko je prazno i slepo,
sad jeste, zlo je, sve svršeno je,
a bilo nam je, bilo nam je lepo…
a bilo nam je, bilo nam je lepo…

Sve je prošlo, milo moje, sve je prošlo
nićeg nema, sve se gasi, nestali su oni glasi
umrle su reči tvoje, sve je prošlo za nas dvoje…

Plakati neću ja, milo moje
oko je prazno i slepo,
sad jeste, zlo je, sve svršeno je,
a bilo nam je, bilo nam je lepo…
a bilo nam je, bilo nam je lepo…

Otišlo je, milo moje, otišlo je
moja prazna ruka vene, nema tebe pored mene
umrlo je srce tvoje, gotovo je, otišlo je…

A ja te znam
(K. Kovač – D. Radović – K. Kovač)
Vokalna grupa i studijski ansambl

Grupa More

6 Jul

moreMore, more…… Ah, kdo ne bi postal nostalgičen ob tej melodiji. Vonj po borovcih in poletne romance se kar same od sebe narišejo v glavi. Meni se vedno naredi cmok v grlu, kadar slišim, kako Meri Cetinić odpoje tale komad. Splitska pevka, ki je svojo kariero enako kot Oliver Dragojević začela v skupini Delfini, nadaljevala z grupo More in bila na začetku 80-ih več let zapored proglašena za pevko leta v Jugoslaviji. Njena matična založba Jugoton ji je za izredne diskografske dosežke (prek 1,000.000 prodanih izvodov) podelila prestižno “Zlatno ptico”.
Grupo More je leta ’72 osnovala skupaj z izvrstnim skladateljem Slobodanom M. Kovačevićem. Zasedba je posnela nekaj singlic in album More, s katerim so poželi velik uspeh. Na Splitskem festivalu so nastopili dvakrat z opaznima nastopoma. Leta ’76 s skladbo “Gdje god da pođeš” in leta ’78 s skladbo “Samo simpatija”, ki jima mnogi še dandanes radi prisluhnejo. V Yukeboxu se je že dalo slišati skladbo Bakalar, ki so jo skupaj s pevcem Đanijem Maršanom odpeli na Splitskem festivalu leta ’74, tokrat pa se predajamo blagozvočju “Mora” – večni klasiki.

(P) Jugoton 1973 SY-22373

More
S.M. Kovačević

O, more, još se sjećam onih dana
Kad si naša tijela milovalo pjenom tvojih vala
Tad smo djeca bili mi
I još nismo znali
Što nam nosiš ti
A s pjesmom i mirisom tvojim
Rađala se ljubav naša
I zato ti, more, hvala.

More, more
More, more
More, more
O, more.

I to sunce što nad tobom tako sije
I taj galeb što nad tobom leti
I opojni miris bora
Svo to tvoje blago
Dalo si nam ti
Dalo si nam ljubav vječnu
Dalo si nam sreću
I zato ti, more, hvala.

More, more
More, more
More, more
O, more.

Zla djevojka
S.M. Kovačević – O. Dragojević

Indexi

27 Maj

voljela je sjaj u traviZ današnjo objavo ostjamo v Sarajevu, kjer je leta ’62 nastala ena izmed najpomembnejših jugoslovanskih skupin vseh časov. Eden tistih bendov, ki je podobno kot Korni grupa, združeval dve veji ustvarjanja. Na eni strani so bili mojstri festivalskih popevk (v Yukeboxu jih bomo prav gotovo še srečali), po drugi strani pa začetniki progresivnega rock zvoka v Jugoslaviji. Indexe so ustanovili sarajevski študentje zaradi česar niso imeli nobenih težav z izbiro imena. Postava benda se je od vsega začetka vseskozi menjala, kreativno jedro skupine pa so tvorili ritem kitarist Ismet Arnautalić, solo kitarist Slobodan ‘Boda’ Kovačević, basist Fadil Redžić in vokalist Davorin Popović. Opaznejšo vlogo sta v skupini svojčas odigrala tudi klaviaturista Kornelije Kovač in Đorđe Novković, pomemben član pa je bil tudi Enco Lesić. Prvi večji uspeh Indexi dosežejo leta ’67 na Vašem šlagerju sezone, z nastopom na Evrovizji pa si zagotovijo prepoznavnost širom domovine. V 70-ih doživijo svoj razcvet s številnimi nastopi po festivalih, turnejami doma in v tujini, tremi LP ploščami in mnogimi singli.

(P) Jugoton 1977 SY-29030

Voljela je “Sjaj u travi” / Zagreb ’77
(V. Delač – M. Perfiljeva – R. Rihtman)

Pokaži mi dlan
(F. Redžić)

Pevec Davorin Popović je preminil leta 2001, s čimer so Indexi po štirih desetletjih uspešne glasbene kariere, nepreklicno prenehali obstajati. S tem se je končala pot enega izmed najuspešnejših jugoslovanskih bendov, ki je v času svojega delovanja navduševal ne samo staro in mlado, ampak tudi tisto bolj zahtevno publiko. Glasbena nagrada ‘Davorin’, ki se v BiH podeljuje najkvalitetnejšim glasbenim skupinam, je eden od načinov da se Davorinov glas in legendarna glasba Indexov za vedno ohrani kot simbol nekega časa, ki bi bil brez njih neizmerno bolj siromašen. Leta 2004 je po njegovih stopinjah na oni svet odšel še Boda Kovačević. Naj oba počivata v miru.

Kemal Monteno

19 Maj

pahuljice mojaSarajevski kantavtor Kemal Monteno je svojo bogato glasbeno kariero pričel leta ’67 z nastopom na domačem festivalu Vaš šlager sezone. S skladbo “Lidija” je tedaj pričel nizati hite prežete z emocijami, romantiko in nostalgijo, ki nas še danes spominjajo na neke lepše čase. Ob komadih “Jedne noći u decembru”, “Nije htjela”, “Vino i gitare” in “Sarajevo, ljubavi moja” so se srečevale in zaljubljale mnoge generacije. Njegov opus je v veliki meri zaznamovalo rodno mesto Sarajevo in njegove italijanske korenine. Na edinstven način je združil elemente bosanske sevdalinke z mediteranskim šarmom italijanske kancone in s tem pihnil na dušo številnim ljubiteljem njegove preproste a iskrene glasbe. S svojimi skladbami je doprinesel k uspehu mnogih glasbenih kolegov. Eno njegovih večjih takšnih uspešnic “Zemljo moja” smo v Yukeboxu že predstavili, sodeloval pa je tudi z Arsenom Dedićem, Zdravkom Čolićem, Oliverom Dragojevićem, Terezo Kesovijo, Nedo Ukraden in drugimi velikimi imeni jugoslovanske pop estrade. V Yukeboxu se predstavlja z dvema festivalskima skladbama: z nekoliko bolj šansonjersko “Pahuljice moja” in mediteransko živahno “Mi smo ljubav”.

(P) Jugoton 1974 SY-22584

Pahuljice moja / VŠS ’74
Velikim revijskim orkestrom RTS dirigira E. Arnautalić

Hiljade pahulja bijelih večeras pada
hiljade pahulja bijelih, a jedna nada
da li te vjetrovi nose jedina moja
na nekom oblaku mekom duginih boja

Ref. 2x
Ti si noćas sva u bijelom
tamo gdje se pjesma čuje
pahuljice srca moga
ko te ljubi i miluje

Hiljade pahulja bijelih večeras pada
umiru pahulje bijele i moja nada
da li te vjetrovi nose jedina moja
na nekom oblaku mekom duginih boja

Mi smo ljubav / Opatija ’74
(K. Monteno – R. Hadrović – J. Marić)
Velikim revijskim orkestrom RTS
dirigira E. Arnautalić